Ogledate si lahko pravila in predpise v drugih jurisdikcijah.
Splošna pravila in načela v zvezi z investicijskimi skladi v glavnem ureja zakon o kapitalskih trgih (zakon št. 6362). CMB je uredil dodatne podrobnosti v zvezi z ustanavljanjem in delovanjem investicijskih skladov v skladu s Komunikeom o načelih investicijskih skladov (št. III.52.1) in s svojim sklepom št. pravila in načela, določena v sporočilu. Sporočilo o spremembi Sporočila (št. III-52.1.c) (Sporočilo o spremembi) je začelo veljati z objavo v Uradnem listu 12. marca 2019, Priročnik pa je bil na isti dan spremenjen, da odraža spremembe, izvedene prek Sporočilo o spremembi.1
Sporočilo št. III-35/A.2 o množičnem financiranju je začelo veljati po objavi v Uradnem listu 27. oktobra 2021 in SRC določa za regulatorja nadzora. Sporočilo je razveljavilo sporočilo o lastniškem množičnem financiranju (št. III-35/A.1), dolžniško in lastniško množično financiranje pa je uredilo v enem sporočilu. V skladu s sporočilom je treba aktivnosti množičnega financiranja izvajati prek platform za množično financiranje, ki so lahko delniške družbe, ki opravljajo izključno storitve množičnega financiranja; ali investicijske institucije, ki so razvojne banke in investicijske banke, sodelujoče banke ali posredniške institucije.1
Zakon št. 7222 „O spremembah zakona o bančništvu in nekaterih drugih zakonov“, objavljen v Uradnem listu z dne 25. februarja 2020 pod številko 31050 in je začel veljati na isti dan, je uvedel koncept množičnega posojanja. V zvezi z množičnim financiranjem je s spremembo prvega odstavka 35. člena zakona št. 6362 RKS pooblaščen za odločanje o dejavnostih množičnega financiranja z zbiranjem denarja od javnosti na podlagi partnerstva ali posojanja.1
Skladu z zakonom št. 7222 se določbe bančne zakonodaje ne uporabljajo za financiranje, zagotovljeno s kreditnim množičnim financiranjem, in se ne štejejo za sprejem depozita ali vzajemnega sklada. To stanje lahko postane alternativa tradicionalnim modelom bančništva in bančne udeležbe, zlasti pri financiranju inovativnih projektov z industrijskimi in tehnološkimi podjetji.1
Poleg tega posojanje enakovrednih trenutno ni urejeno na način, ki bi bil sinonim za opredelitev iz PSD II. Vendar pa so bile platforme za množično financiranje, ki temeljijo na dolgu in se lahko štejejo za posojanje enakovrednih, pravkar regulirane, čeprav CMB še ni izdal sporočila za te platforme.1
Poleg tega so spremembe sporočila št. III-35/A.2 o množičnem financiranju omogočile platformam za množično financiranje, da oblikujejo več kot en naložbeni odbor. Platforme so dobile možnost financiranja kampanj z največ 50 odstotki skupnih lastnih sredstev, največ 20 odstotkov ciljnih sredstev za posamezno kampanjo. Uvedena so bila posebna pravila za množično financiranje na podlagi dolga. Poleg splošnih obveznosti platform, ki izvajajo dejavnosti množičnega financiranja na podlagi dolga, je zdaj treba vzpostaviti učinkovit in pregleden bonitetni sistem in politiko za oceno stanja tveganja vsakega projekta.1
