Glavna stran

Ker danski trg finančne tehnologije raste, ustvarja nove poslovne priložnosti prek vzpostavljenih povezav med zagonskimi podjetji, korporacijami, vlagatelji in akademskimi krogi ter povezuje skandinavski in svetovni ekosistem finančne tehnologije.¹

Da bi Danska zagotovila razvoj kot vodilno fintech središče, je danska vlada še naprej zavezana izboljšanju pogojev za ustanovitev in širitev fintech podjetnikov.²

Poleg ustanovitve namenske enote za fintech se je danski organ za finančni nadzor (DFSA) odločil ustanoviti oddelek za fintech, plačilne storitve in upravljanje ter delovno skupino za regulativne pobude v zvezi z verigo blokov in decentraliziranimi financami. DFSA je razvila naslednje pobude za predstavitev Danske kot fintech prijazne jurisdikcije: Fintech Forum, Fintech Lab (regulativni peskovnik), razdelek s pogostimi vprašanji o fintech na svojem spletnem mestu in podporne storitve.³

Kar zadeva obdavčitev, ni posebnih oprostitev za fintech podjetja, kar je na Danskem pogost pojav, saj so davčne spodbude redko dodeljene posameznim podjetjem ali sektorjem. Vendar pa je prišlo do stalnega razvoja v zvezi z digitalnimi sredstvi, saj se zdi, da se davčni organi o specifični obdavčitvi teh sredstev odločajo na nekoliko nepredvidljiv način.⁴

Danska zakonodaja sama po sebi ne predvideva nobenih posebnih licenc za fintech. Tradicionalni finančni režim praviloma velja za vsako »finančno dejavnost«, ki se izvaja s pomočjo tehnologije. Tako bodo zahteve glede licenciranja in trženja za fintech podjetje odvisne od specifične vrste predvidene dejavnosti in kot take pretežno temeljijo na zakonodaji, usklajeni z EU.⁴

Glavni danski zakoni, ki trenutno veljajo za fintech, so:

1. Zakon o plačilih z dne 7. decembra 2021 z občasnimi spremembami
2. Zakon o pranju denarja z dne 19. maja 2021, občasno spremenjen
3. Zakon o finančnem poslovanju z dne 15. decembra 2021, občasno spremenjen
4. Zakon o kapitalskih trgih z dne 1. novembra 2021, občasno spremenjen
5. Zakon o varstvu podatkov z dne 23. maja 2018, občasno spremenjen
6. Zakon o trženju z dne 3. maja 2017, občasno spremenjen
7. Zakon o potrošniških pogodbah z dne 17. decembra 2013 z občasnimi spremembami
8. Zakon o potrošniških kreditih z dne 24. aprila 2019 z občasnimi spremembami
9. Uredba (EU) 2020/1503 o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetja ⁴

Trženje storitev MiFID, plačilnih storitev ali storitev upravljanja AIS vključuje obveznost izpolnjevanja posebnih zahtev, ki temeljijo na usklajeni zakonodaji EU. Poleg teh zahtev je treba upoštevati tudi splošna tržna pravila, določena v tržnem zakonu. Če fintech podjetje ponuja storitve ali izdelke, ki jih ne ureja finančni režim, kot so kripto sredstva, bodo za trženje teh storitev veljala samo splošna pravila zakona o trženju.⁴

1. identifikacija: varna identifikacija uporabnikov, ki se registrirajo na spletni strani
2. preverjanje: ko se uporabnik avtentikira z NemID (MitID), je podjetje prepričano, da je uporabnik tisti, za katerega se predstavlja
3. podpisovanje: zmožnost ponujanja digitalnih podpisov pogodbe. NemID (MitID) je pravno veljaven digitalni podpis ⁴

Danska velja za vodilno na področju finančne tehnologije in je bila v preteklosti pionir na primer pri ustvarjanju digitalnih identifikatorjev (NemID (MitID)), plačilnih kartic (Dankort), aplikacij za mobilno plačevanje (MobilePay), javnih registrov digitalnih pravic in notarjev, digitalni potni listi za cepiva in vozniška dovoljenja, pravice. Razvoj se pospešuje zaradi aktivne pobude oblasti in zasebnega sektorja.⁴

Množično financiranje na Danskem

Fintech v drugih državah

Opombe

1. https://cphfintechweek.com/
2. http://www.finanstilsynet.dk/Tilsyn/Information-om-udvalgte-tilsynsomraader/Fintech/Formaal
3. http://www.finanstilsynet.dk/tilsyn/information-om-udvalgte-tilsynsomraader/fintech/fintech-forum
4. https://thelawreviews.co.uk/title/the-financial-technology-law-review/denmark