Ogledate si lahko pravila in predpise v drugih jurisdikcijah.
Fintech podjetja, ki se ukvarjajo s finančnimi storitvami v Avstraliji, morajo imeti AFSL ali pa so izvzeta iz zahteve za licenco. Zakon o gospodarskih družbah iz leta 2001 (Cth) (zakon o gospodarskih družbah), ki ga upravlja ASIC, opredeljuje finančno storitev kot svetovanje o finančnih produktih, poslovanje s finančnimi produkti (bodisi kot principal ali agent), ustvarjanje trga za finančne produkte, uporabo registriranih shem, Nudenje skrbniških ali skrbniških storitev in upravljanje storitve množičnega financiranja. Finančni produkt je sredstvo, s katerim ali s pridobitvijo katerega oseba izvede finančno naložbo, obvladuje finančna tveganja ali opravi negotovinsko plačilo (NCP).1
Te definicije so široke in zajemajo splošne ponudbe finančne tehnologije, kot so sprejemanje depozitov, upravljanje naložb ali sredstev, plačilne storitve (kot so digitalne denarnice), svetovalno poslovanje (vključno z robotskimi nasveti), platforme za trgovanje, platforme za množično financiranje in tržnice enakovrednih. . Svetovanje o finančnih produktih bo prav tako zahtevalo AFSL (vključno z zagotavljanjem avtomatiziranega digitalnega svetovanja, kjer se lahko razumno šteje, da je namenjeno vplivanju na odločitve stranke glede finančnih produktov ali storitev).1
Kolektivne naložbene sheme v Avstraliji se imenujejo upravljane naložbene sheme, ki so lahko sheme na podlagi pogodb, nekorporativne strukture (običajno strukturirane kot vzajemni skladi ali nekorporativne komanditne družbe) ali pravne osebe (ki so registrirane in običajno strukturirane kot družbe ali registrirane komanditne družbe). ).1
Odvisno od strukture lahko za platformo ali shemo, ki jo upravlja fintech podjetje, veljajo avstralski predpisi o finančnih storitvah, AML/CTF in predpisi o varstvu potrošnikov.1
Avstralija ima režim množičnega financiranja (CSF), ki podjetjem omogoča zbiranje sredstev iz velikih skupin vlagateljev z uporabo licenčnih platform CSF namesto kotacije na borzi vrednostnih papirjev. Medtem ko režim znižuje regulativne ovire za vlaganje v mala in novoustanovljena podjetja, vključuje tudi nekatere obveznosti licenciranja in razkritja za posrednike CSF (tj. tiste, ki objavljajo ponudbe CSF).1
Za množične posojilodajalce ni posebnega regulativnega okvira. Vlada je pred tem izrazila namero, da se bo posvetovala o razširitvi obstoječe ureditve CSF na dolžniško financiranje; vendar se to v času pisanja tega članka še ni zgodilo.1